Kdaj se bosta pa vidva poročila?

Pred leti me je skoraj vsak mesec kdo vprašal, kdaj se bova s fantom ženila. Danes me to vpraša redko kdo, tu pa tam kakšna starejša družinska prijateljica. Koruzniki smo res preplavili družbo. Ponosno in brez skrbi hodimo naokoli s svojimi nezakonskimi otroci in sploh ne pomislimo, da bi bili še pred 50 leti zaznamovani in izobčeni iz družbe. Le kaj se je v teh letih tako zelo spremenilo?

Kot majhna punčka sem sanjala o pravljični poroki. Ovijala sem se v rjuhe in se v maminih petah kot princesa sprehajala po stanovanju. Tudi barbike so se večkrat poročile in vedno so imele lepo slavje s piškoti in čajem. Tudi v šoli smo se večkrat poročili. Natikali smo si prstane iz trave in se klicali mož in žena. Včasih smo bili srečno poročeni, včasih ne. Če v zakonu ni šlo smo se ločili in čez kakšen teden spet poročili z drugim. Šele v srednješolskih letih so prve veze prinesle malo realnejšo predstavo o odnosih in pričakovanjih, prve ločitve staršev pa grenak priokus zakonskega stanu. Pa vseeno smo punce v tistih letih še vedno sanjale o poroki in bile prepričane, da se bomo poročile s princem svojih sanj.

Danes večina mojih prijateljic ni poročena, vse pa imamo partnerje, živimo z njimi v toplem domu in imamo njihove otroke. Zakaj za vraga nismo poročene? Zato ker nočemo biti? Ker se nam ne da?

Pred leti so nas morali moški poročiti, če so hoteli uživati v naši ženskosti. Malo kasneje so nas morali poročiti, če so hoteli imeti potomce. Danes dobijo vse zastonj in nam se zdi to ok. So nas prinesli okoli? Mislim, da je včasih poroka pomenila sigurnost, varnost, do konca svojih dni. Z ločitvami se je koncept v dobrem in slabem porušil. Odkar so pravice parov pred poroko in po poroki enake, le ta predstavlja samo še obred in dobro zabavo za prijatelje in družino. Večkrat so me vprašali, zakaj s partnerjem ne greva enostavno na občino in na hitro urediva zadevo. Odgovorila sem jim, da za ljubezen, zvestobo in podporo ne rabim lista papirja. Zdi se mi prav, da si vsak lahko izbere svojo pot in da mu ostali to pustimo. Pa naj bo to 3 dnevna ohcet, enostavna poroka s kosilom v družinskem krogu ali pa koruzništvo.

Da ne bo pomote, sama poroko zelo odobravam in se mi zdi čudovit obred in intimen družinski trenutek. Verjetno se bom nekega dne, ko bodo otroci še malo zrasli poročila tudi sama. Morda na kakšnem rajskem otoku ali potovanju po Afriki. Možnosti si puščam odprte. Do takrat pa bom živela kot do sedaj. Ljubila bom svojega partnerja in ga še naprej klicala mož. Zvesta mu bom in stala mu bom ob strani v dobrem in slabem, pa čeprav nimam prstana na roki.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s