Kam na počitnice?

Sonček sije, ptički pojejo, drevesa zelenijo in prihajajoči prazniki kar kličejo po počitnicah. In ko bi si človek mislil, da načrtovanje počitnic pomeni sanjarjenje o novih krajih in novih dogodivščinah, je realnost čisto drugačna. Pogovori o počitnicah so silno naporna naloga, lahko bi celo rekli pravo tekmovanje. V njem zmaga tisti, ki ima največ vztrajnosti, volje, političnih sposobnosti pa še kakšnega asa v rokavu za povrh. Vsaj v naši družini je tako.

Jaz bi počitnice vedno izkoristila do konca. Šla bi za čim več dni, na čim bolj oddaljeno lokacijo z vnaprej izdelanim načrtom vseh možnih dogodivščin. Ogledala bi si vse znamenitosti, imela bi piknik na travniku, posnela bi stotine fotografij in filmčkov in šele ko bi zvečer vsi popadali v postelje, bi vedela, da smo dan dobro izkoristili.
Moj mož je druge sorte. Na počitnice bi šel za čim manj dni, na čim bližjo lokacijo, kjer bi vsi bolj mirovali oziroma lenarili kot ne. Otroke bi pustil, da gledajo risanke in se igrajo na zraku, sam pa bi z enim očesom na telefonu, drugim na otrocih užival s kozarcem piva v roki.

In tako se začnejo zasedanja v našem ljubem domu, kjer se pogajamo in skupaj odločamo do zadnjega dne in s tem spravljamo v obup sorodnike, ki si silno želijo našega obiska. Bomo šli v Italijo k teti Alenki, v Zagreb k mojemu stricu in teti ali pa samo do Radovljice k moji mami? Možnosti je veliko in vsaka ima svoje prednosti in slabosti. In kljub temu, da po navadi zmagam jaz (vsaj tako mi da misliti moj mož), me po sprejeti odločitvi vedno čaka neskončno pakiranje, pospravljanje, pripravljanje, ob katerem bi morala biti celo neskončno vesela – saj sem si sama tako želela.

Življenje je težko bi lahko rekli v hecu in vsake počitnice z dvema majhnima otrokoma naporne. Ampak čez leto dni, ko gledamo slike in filmčke naših dogodivščin, sva oba z možem vesela, da smo šli. Ker si s tem razširimo obzorja, ker skupaj preživljamo dragocene trenutke, ker raziskujemo nov svet skozi otroške oči, ker jemo čokolado v večjih količinah, ker gremo spati šele ob polnoči, ker se veliko igramo, smejimo in počnemo prave traparije.

Ja, na počitnice je treba iti. Treba se je odklopiti od domačega okolja in si napolniti baterije. Pa čeprav mi ob misli na kovčke, moževa varianta diši bolj kot kdajkoli prej in si mislim, da nekaj dni za hišo, z nogami na mizi in čevapčiči na ražnju, ni prav res nič narobe.

Advertisements

One thought on “Kam na počitnice?

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s