Slab dan

V mojih možganih je majhno rožnato stikalo, ki ima neverjetno moč. Ko je vklopljeno, se mi zdi, da je moje življenje popolno. Moj dom se se mi zdi idiličen, moj mož popoln in moji otroci najbolj pridni in pametni na svetu. V službi mi gre vse kot po maslu in sama sebi se zdim lepa, uspešna, skoraj superženska. Ko pa se stikalo izklopi je pri nas doma vse razmetano, mož je siten in otroci so nemogoči. V službi gre vse narobe in zdi se mi, da mi vse niti uhajajo iz rok. Resnica je verjetno vedno nekje vmes, kar pa sploh ni tako zelo pomembno. Važno je, da je stikalo čim več časa na “on” in da ga takrat, ko se ugasne in se znajdem v temi, čim prej spet prižgem.

Vsi poznamo slabe dneve. Včasih se zgodijo zaradi spremembe vremena, drugič zaradi pomanjkanja spanja. Včasih pride čudna luna, drugič pa pridejo kar tako sami od sebe, brez posebnega razloga. In kaj takrat naredim? Tukaj je nekaj najbolj učinkovitih načinov, ki mi pomagajo, da se izvlečem iz teme in mi lučka spet lepo zasveti.

Včasih je najboljša rešitev, da grem spat in celo zadevo prespim. Naslednji dan je življenje zagotovo lepše in se problemi zdijo manjši. Če se stikalo izklopi dopoldan, ta varianta odpade in takrat se najraje lotim pospravljanja. Prav neverjetno je, kako bleščeča kuhinja dobro vpliva na moje počutje. Če je dan res slab je za bistvene izboljšave potrebno “zribati” še kaj, ampak še sreča, da doma dela nikoli ne zmanjka in stikalo se prej ali slej spet prižge.
Če nimam veliko energije in mi pospravljanje ne diši, mi pomaga dobra humoristična nadaljevanka ali kakšen romantičen film. Teh imam doma kar nekaj na zalogi, zato v temnih trenutkih ni težko izbrati. Se pa v zadnjem času vedno bolj poslužujem čisto nove metode preganjanja slabih dni. Je zelo enostavna in učinkovita, zahteva pa nekaj dela v trenutkih, ko skozi rožnata očala vidim svet v vsej svoji lepoti in sem hvaležna za vse čudovito kar mi življenje nudi. Imenuje se album sreče. Vanj lepim fotografije neprecenljivih trenutkov in lepe misli, ki me obhajajo, ko sem srečna. Prilepim tudi risbice otrok in ljubke besede, ki ji povsem neobremenjeno izrekajo in mi prikradejo nasmeh na obraz. V album shranjujem vse kar me spominja na lepe dogodke in vse kar bi rada še doživela. Lepim želje, sanje in hrepenenja. Tako se album debeli in mi vedno bolj pomaga pri slabih dneh. Ti so hkrati postali krajši in vedo bolj redki.

Dejstvo je, da temne dneve vsi poznamo in proti njim se borimo kot vemo in znamo. Eni pospravljamo, drugi tečejo, tretji popijejo kozarček domačega. Lepo pa bi bilo, da bi vsi imeli svoj album sreče, ki bi ga lahko prelistali kadar se stikalo v možganih ugasne in nam je težko. Lahko jih začnemo izdelovati skupaj z otroci in jih hkrati navadimo, da jih začnejo izdelovati tudi sami. Mogoče nam pa uspe, da njihova stikala nikoli ne bodo povsem izklopljena, ampak se bodo v najslabšem primeru zataknila nekje tam vmes in bodo hitro skočila nazaj gor.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s