Odprava zelenosivega kamenožera

Prejšnji teden smo preživeli na zelo zanimiv način. V majhnem bavarskem mestecu Grassau smo se udeležili okoljevarstvene konference Alpski teden in kljub številnim novim preizkušnjam preživeli nekaj nepozabnih dni. Potovala, raziskovala, sodelovala je cela družina in kljub številnim strahovom, ki so me prevevali pred potjo, lahko samo rečem, da je bila izkušnja enkratna in jo priporočam čisto vsaki družini. Kaj smo počeli, kaj nam je bilo všeč, kaj obžalijemo in nad čem se sedaj navdušujemo težko strnem v tako majhni kolumni, a vseeno naj bo naslednji mozaik izkušenj lep spomin za nas, za vas pa spodbuda, da napokate avto in se odpravite novim dogodivščinam naproti.

Pred potjo smo bili neznansko vzhičeni in namesto, da bi v avtu spali smo občudovali pokrajino in seštevali kilometre dolgih tunelov. Na avtocesti smo pili zanič predrago kavo, jedli odlične kolače ter iskali pot do Severne gore, kjer bi srečali Elso. Videli smo nešteto krav, občudovali smo prekrasne bavarske hiše z balkončki polnimi visečih pelargonij in se navduševali nad prekrasno izdelanimi mlaji. Spali smo v nenavadnem apartmaju s straniščem v omari in se na veliko crkljali v eni sami postelji. Zaradi špricanja šole smo se pridno učili, a se v prostem času tudi veliko zabavali. Sodelovali smo na tri urni delavnici, kjer smo se pogovarjali o okolju, kreativno ustvarjali z neznanci, brali, risali in čistili prah po tleh. Poslušali smo tuje jezike (angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino), se sladkali z okusnimi tortami in lulali na vseh možnih wcjih v bližnji okolici. Družili smo se z zanimivimi osebami iz Alpskega sveta, ukušali smo lokalne dobrote, poslušali smo lokalno narodno zabavno glasbo, občudovali bavarsko moško narodno nošo z mini gamašami in po slušalkah poslušali simultano prevajanje. Navdihovale so nas lepote Alp, pisali smo razglednice, se učili nemško in zelo dobro jedli v zelo finem hotelu. Nastopali smo, se igrali igrice, šalili smo se z županom, seštevali smo točke in se malo tudi dolgočasili. Peljali smo se z avtobusom (nekateri prvič) in s čolnom, se sprehajali skozi gozdiček in obiskali prekrasno palačo. Med svečanim sprejemom smo bili zelo pridni, sladkali smo se skupaj z ministri in številnimi okoljevarstveno ozaveščenimi ljudmi in se zabavali pozno v noč. Sprehajali smo se po močvirju, obiskali smo muzej, krepili smo se z odličnimi kolači, vozili smo se po neznanih ulicah in spali v hotelu. Sprehajali smo se po ulicah Salzburga, obiskali smo številne muzeje, jedli smo v McDonaldsu, povzpeli smo se na grad, občudovali smo marionetne lutke in iskali zanimive fontane. Na poti domov smo peli pesmi iz filma Moje pesmi, moje sanje, se pritoževali čez dela na avtocesti, jedli zelo drage makarone in za piko na i obiskali babi.

Ja, razburljiv teden je za nami in vtisi še vedno kar buhtijo iz nas, čeprav smo že popolnoma vpeti v domače aktivnosti. Te čudovite pustolovščine se bomo še dolgo, dolgo spominjali z veseljem v srcu in upam, da bo močno vplivala na našo prihodnost. Najlepša misel, ki sem jo slišala na dogodku, namreč pravi: “Vaši otroci bodo živeli tako življenje, kot ga živite vi. Zato bodite sprememba, ki jo želite videti in oni jo bodo nesli naprej.” Jaz si res srčno želim biti sprememba in zato sem hvaležna vsakemu impulzu, ki me k temu spodbudi. Pa vi? Ste sprememba?

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s